O števnikih

Števniki so pregibne besede, ki izražajo količino. Slovenski pravopis določa, da glavne števnike do 100 in vse stotice zapisujemo skupaj, preostale števnike pa pišemo narazen. Izjema so zneski na položnicah in računih, ki jih pišemo skupaj, denimodvanajsttisočpetstoštirinajst.

Slovenski pravopis veli, da skupaj pišemo:

  1. Glavne števnike (z njimi povemo količino nečesa)* do 100: petnajst, osemindvajset, triindevetdeset
  2. Stotice: tristo, štiristo, šesto.
  3. Vrstilne števnike, ki izražajo položaj nečesa: tretji, četrti
  4. Ločilne števnike, s pomočjo katerih izražamo različnost štetega: dvoje, troje
  5. Množilne števnike, ki izražajo koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari: dvojno, trojna.
  6. Tvorjenke iz števnikov: pettisoče (bralke), stotisoči (obiskujejo), šestmilijonski (narod).

Narazen pišemo:

Glavne števnike*: dvesto petnajst, devet tisoč, šest milijonov, petsto tisoč dvesto, štiristo en tisoč sto, devetnajsto sedeminosemdeset. 

*Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega.